Podnebje

Značilno je celinsko, tudi subpanonsko ali obpanonsko podnebje. Na celinskost območja nas opozarja velika temperaturna amplituda med poletjem in zimo, ki znaša 21 oC in tudi med dnevom in nočjo. Velike temperaturne razlike so posledice nižine, ki se poleti oziroma podnevi hitro segreje, pozimi oziroma ponoči pa hitro ohladi. Povprečne julijske temperature se gibljejo od 18 do 20 oC, povprečne januarske od 0 do -2 oC, povprečne letne pa od 8 do 10 oC. Za celinsko podnebje so tako značilna vroča poletja, mrzle zime in malo padavin, katerih višek je v poletnih mesecih. Značilno je tudi, da so povprečne aprilske temperature višje ali enake povprečnim oktobrskim temperaturam (Ogrin, 2005).

Temperatura zraka zadnja desetletja narašča, kar najbolj občutimo poleti. V obdobju 1971-2000 so se poletja ogrela za 2,6 oC, zime pa le za 0,3 oC. (Ogrin, 2009). Stari temperaturni rekord v Murski Soboti je bil 5. julija 1950 39,8 oC, nov pa 8. avgusta 2013 40,1 oC. Najnižja izmerjena temperatura pa je bila -31 oC, in sicer 16. januarja 1963.  (ARSO, 2013).

Prevladujejo SZ vetrovi. Povprečna količina padavin je okoli 800 mm, kar je najmanj v Sloveniji. Snežna odeja traja od 20 do 40 dni. Njena maksimalna višina je od 50 do 100 cm. Najvišja izmerjena snežna odeja v Murski Soboti je bila izmerjena leta 1986, to je 61 cm. Najpogostejša je januarja, nekaj manj pa februarja in decembra (ARSO, 2013). Značilen je subkontinentalni padavinski režim, saj je prvi višek padavin poleti, drugi pa jeseni. Najmanj padavin pa je pozimi (Ogrin, 2005). Višek padavin poleti predstavljajo kratki a izdatni nalivi, ki nastajajo pod vplivom zahodne zračne cirkulacije. Plohe lahko takrat predstavljajo tudi do 100 mm, vendar je to neugodno za kmetijstvo. Nevihte so najpogostejše julija in v povprečju nastopijo vsak tretji dan, nekatere med njimi tudi v obliki neurij. Za to območje je značilno nestalnost padavin, kar je vzrok za pogoste suše (Ogrin, 2009).