Zgodovina

(povzeto po Vogrinčič: Krog skozi stoletja)

Po čem je dobil Krog ime, ni jasno določeno. Zato obstaja več razlag:

-       V srednjem veku so ljudstvo pestile številne tragedije, kot slaba letina, lakota in bolezni. Ljudstvo je zato iskalo pomoč in tolažbo v cerkvah; prirejali so tudi procesije. Večkrat se je razvila procesija iz stare župnijske cerkve v Murski Soboti proti naselbini čuvajev rodovitnih polj (Krog). Tu je procesija zavila okrog hiš takratne naselbine ter se vrnila v župnijsko cerkev v Mursko Soboto. Ker je procesija obkrožila hiše, je naselbina dobila ime Krog.

-       Druga razlaga za ime je, da je nadmorska višina 190 m in ima obliko sklenjenega kroga.

-       Naslednja razlaga za ime je, da je naselje dobilo ime po rodbini imenovani Kroška (… de Korogh), kateri so bili v srednjem veku tu zemljiški gospodje.

KROG DO 20. STOLETJA

Krog je bil naseljen že v antiki, o čem pričajo najdbe ob potoku Dobel. Od leta 955 je spadalo ozemlje Prekmurja in tako tudi Krog pod madžarsko upravo. Najstarejši znani zemljiški gospod Kroga je bil Ezav, za katerega zvemo iz listine iz leta 1298. V 14. stoletju se kot zemljiški gospodje omenja rodbina imenovana Kroška. Konec 14. stoletja si Krog lasti magister Nykul iz Nagymártona. Posest prepusti svojemu sorodniku Oliverju, kraljevskemu zakladniku in sodniku z namenom, da področje Kroga naseljuje. Od leta 1444 naprej se kot zemljiški gospoda omenja rodbina Taplan. Vizitacijski zapisnik iz leta 1698 pravi, da je Krog posest svobodnikov: Bona nobilium.

Na področju današnjega Kroga sta bili v 14. stoletju dve naselbini: Veliki in Mali Krog. Skupno s Krogom se omenja naselbina Radostinci, ki je pa zaradi pomanjkanja podatkov ni moč lokalizirati.

Južno od vasi Krog, zahodno od ceste k Muri, naj bi bilo kastelišče oz. grad. Pod mivko naj bi nekoč naleteli na tla iz opeke in kamenja. Muzej hrani nekaj črepinj in sekiro.

Po letu 1640 je Prekmurje in tako tudi Krog prišlo pod turško oblast. Trga Beltinci in Dokležovje ter še nekaj vasi je bilo Turkom podložnih, naselji Bakovci in Krog pa sta plačevali davek. Če kdo ni hotel plačevati, so povzročili veliko pustošenje, tako so na primer požgali več vasi. Mnogo ljudi skoraj s vsake vasi so odpeljali tudi v sužnost. Od konca 17. stoletja naprej se Turki umikajo in si več ne lastijo Kroga.

V 19. stoletju je bilo »Okrožje Tothsag« razdeljeno na tri okraje. Krog je spadal v okraj Murska Sobota. Glavar je bil Sandor Avgustich, ki je bival v Noršincih.

Ker je leta 1829 prišlo v Krogu do katastrofe, kjer je zgorelo 28 hiš in gospodarskih poslopij, so vaščani zbrali denar in leta 1849 postavili Kapelo v čast sv. Florijanu, zaščitniku pred požari. Od tedaj imajo v Krogu v spomin na ta požar vsako leto 4. maja proščenje. Prej je na tem mestu stal križ, postavljen leta 1819.

KROG V PRVI POLOVICI 20. STOLETJA

Proti koncu 19. stoletja je imela vas od 80 do 100 hiš. Najbogatejši kmet je imel 50 oralov zemlje; drugi so imeli povprečno 8. Kmetje so gojili pšenico, rž, koruzo, krompir, ajdo, proso, repo, zelje, deteljo in oves. Bili so dobri gospodarji, vendar je kmetijstvu nasploh kazalo bolj slabo, saj so cene pridelkov bile nizke, težko jih je bilo prodati, konkurenca veleposestnikom pa ni bila mogoča. Srednje razvito je bilo tudi prašičereja in perutninarstvo. V vasi sta bila dva kovača, dva mizarja, kolar, čevljar in precej šivilj, ki so bile zaposlene v tovarnah perila pri Cvetiču (1927) in Šiftarju (1932) v Murski Soboti. Zaposleni moški so delali večinoma v Tovarni mesnih izdelkov in izvozne klavnice Josipa Benka. Delavci vseh tovarn so bili zametek proletariata v Prekmurju, ki se je začel razvijati v nastajajočem kapitalizmu.

Hiše v Krogu so bile grajene na ključ, zidane, lesene ali iz blata, krite so bile z opeko ali slamo, tla v hišah so bila iz desk ali ilovice. Prehrana je bila preprosta, kmečka. Meso so uživali ob nedeljah ali ob večjih kmečkih delih.

V 1. svetovni vojni so bili Krožani v AO vojski. V glavnem so se borili na soški in ruski fronti. Leta 1919 po mirovni konferenci v Trianonu je Prekmurje postalo del Kraljevine SHS.

Burni trenutki tkalčeve »Murske republike« so vplivali tudi na Krog. Madžarski boljševiki so hoteli uničiti Tkalčeve čete. Do odločilne bitke je prišlo pri Krogu, kjer se je bitke udeležila vsa vas. Boljševiški napad je bil najprej odbit, ofenziva je bila strta. Drugi dan pa so boljševiki obkolili Krog ter ujeli vse može in jih peljali v Mursko Soboto, kjer so jih po Tkalčevem porazu izpustili (junij 1919).

 

KROG PO 2. SVETOVNI VOJNI

Po 2. svetovni vojni so se razmere v Krogu hitro spreminjale. Bližina Murske Sobote je pospešila zaposlovanje v industriji. V Murski Soboti sta se razvijali predvsem živilska industrija (nekdanja Benkova tovarna) in tekstilna industrija (nekdanja Cvetičeva in Šiftarjeva tovarna). Nastali sta novi tovarni, Pomurka in Mura, ki sta bili več ali manj uspešni do konca tisočletja. Tisti, ki so želeli obdelovati zemljo, so to v kolikor je niso »dobili« z agrarno reformo pred vojno, dobili z agrarno reformo po vojni. Veleposestnik v Krogu je bil Žiga Batthyanyi iz Tišine. Grof ni priznaval razdelitev zemlje, vendar je bila zemlja kljub temu razdeljena. Določen pa je bil zemljiški maksimum (10 ha), kar pomeni da pravih kmetov sploh ni bilo. Od domače obrti je bilo pomembno predvsem mlinarstvo in do pred kratkim tudi oljarstvo.

V 50. letih je bila v Krogu izvedena elektrifikacija. Lesene drogove za električne vode so prispevali vaščani in tudi vsa zemeljska dela so opravili sami. Vsaka hiša je dobila dovod in eno svetilko. Leta 1967 je dobil Krog asfaltno povezavo z Mursko Soboto. V 70. letih so s samoprispevkom asfaltirali tudi ostale ulice. Vodovod so zgradili leta 1969. V bližini reke Mure je tudi večje zajetje za ta vodovod. Leta 1974 so v Krog napeljali telefonsko omrežje, ki so ga postopoma razširili. Leta 1977 so začeli graditi tudi mrliško vežico na pokopališču. V tem obdobju je bila urejena razsvetljava, dokončno so uredili pokopališče, sanirali »divje« gramoznice, zgradili most na potoku Dobel in postavili gasilske studence.

Skozi zgodovino so Krog pestile različne  katastrofe. Najbolj pogosti so bili požari  in poplave. V 20. stoletju sta bila večja požara leta 1945 in 1948. Prvi je bil posledica bojev nemške vojske in prodirajoče rdeče armade, ki je imela svoje položaje v Krogu. Drugi požar se je vnel pri hiši Franca Mariča, nato pa se je zaradi možnega vetra hitro razširil. Po različnih pričevanjih je zgorelo 11 hiš in 12 gospodarskih poslopij. Poleg požara pa so se večkrat pojavljale tudi velike poplave, ki so bile najbolj številne v 60. in 70. letih. Zadnja večja poplava je bila leta 1972, ko sta poplavljala Mura in Dobel. Od takrat ni večjih poplav, je pa podtalnica že večkrat zalila kletne prostore hiš po vasi. V zadnjih letih domačine pesti predvsem vedno bolj pogosta suša.

Krog ima ohranjeni brod na reki Muri. Leta 1910 so ga zgradili kmetje, ki so imeli na drugi strani Mure gozdove. Od trakrat je bil večkrat obnovljen in predstavlja zanimivost vasi. Pri brodu je vsako leto prireditev v vlečenju vrvi (Prleki-Prekmurci), čez pa je speljana tudi trasa slovenske kolesarske poti.

Posebnost vasi so bili regeruti in mali rijtar, ki je po vasi razglašal novice. Vas je v 60. letih izvedla tudi borovo gostüvanje, ki ga je organiziralo Gasilsko društvo Krog. Poleg tega društva je še v Krogu Lovsko društvo Krog in Brodarsko društvo Mura Krog, ki je organiziralo marsikatero kulturno-zabavno prireditev.

ŠOLA

Krožani so do leta 1853 obiskovali versko šolo v Murski Soboti. Po tem letu je bila v Krogu ustanovljena rimskokatoliška podružnična šola soboške »farne« šole. Ogrska naučna uprava je leta 1897 dovolila vasi Krog lastno državno šolo. Najprej so imeli učilnico v zasebni hiši, leta 1912 pa so zgradili novo šolsko poslopje, ki je imelo dve učilnici. Po ukinitvi šole v Satahovcih leta 1926, so šoloobveznike prešolali v Krog, kjer je šola postala premajhna. Leta 1936 se je začela dozidava šole, obenem pa so popravili vse dele stare stavbe. 12. septembra 1937 je bila otvoritev šole. V 60. letih je bila šola v Krogu podružnica Osnovne šole Bakovci. Nato so štirirazredno šolo kot podružnico priključili k Osnovni šoli Karel Destovnik Kajuh, današnji Osnovni šoli II Murska Sobota. V šolskem letu 1982/83 so opravili adaptacijo šole, leta 1995 pa so pri šoli zgradili večnamensko dvorano.